»To je bilo eno od tistih temnih obdobij v mojem življenju in težko mi je, ko se spomnim, da sem to nekoč res verjela. Danes obžalujem te besede, ker iz njih zelo očitno na dan bije pomanjkanje samozavesti in občutka lastne vrednosti.«

»Samo želela bom, da dočakam 100 let. Drugače pa let ne štejem ‒ k sreči mi prizanašajo. Ni mi treba delati in kar lepo živim.«

»Če se mi lik ne zdi dovolj razvit, da bi se potopila vanj, knjigo kar odložim.«

»Nisem marala okolja, v katerem sem odraščala. Še zdaj se živo spominjam občutka ujetosti – tako ujetosti v zakotno vas kot tudi ujetosti v telo otroka.«

»Strah pred izgubo službo, predsodek pred menjavo službe in pomanjkanje spretnosti reči 'ne, dovolj, ne morem več, tako ne boste delali z menoj' so značilni za našo generacijo srednjih let.«

»Prebijala sem se skozi grozno obdobje, a sem vedela, da se ne smem več valjati v lastni bedi. Vedela sem, da se moram izvleči sama in da bo to morda pomagalo še komu drugemu – ali pa bom vsaj vzpostavila stik s kakim drugim človekom.«

»S frazo From gas to solid, iz plinastega v trdno, sem hotela ubesediti abstraktni proces ustvarjanja.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»Mlajše generacije s tem niso tako obremenjene. Lažje zamenjajo službo, želijo imeti smisel v tem, kar delajo, bolje postavijo meje, bolj so jim jasne vrednote.«